Libraires ou agents de vente, contactez-nous à [email protected] pour connaître nos conditions spéciales !
Catalogue
Newsletter
PDF - Hakaj te ikera ani godzi - Vastliloro vash Terne Manushengi Edukacija pe Romano Genocido - Dujto Edicija (Droit et devoir de mémoire version romanie) (2021)
Hakaj te ikerel pes ani godzi si korkorutno edukacijako resurso savorenge sve so khamen te promovirinen horeder haljovipe vash o Romengo Genocido thaj te maren pes mamuj i diskriminacija. O vastliloro si bazirimo upral e manushikane hakajengere principura, thaj e remembranca chivela sar jekh aspekti vash sikljovipe pe kodo, trujal thaj vash manushikane hakaja.
E terne Romengo identitetosko zuraripe si prioriteto ande Terne Romengo Akcijako Plano kotar Europutno Konsilo. Kodo implicirinela te kerel pes jekh trujalipe kote so von ka shaj te bajron tromales diskriminacijatar pachaindoj an pesko identiteti thaj avutne perspective, respektirindoj korkore pengi historija thaj olengo puralno kulturako palpalipe thaj afilijacije.
O Genocido upral e Roma kerelas pes angleder vi pe Dujto Lumako Maripe thaj kerdas hor impakto upral e Romane komunitetura trujal Europa, thaj khelel centralno rola vash haljovipe pe anticiganizmo thaj diskriminacija kerdini upral e Roma. Sikljvipe vash o Genocido si but mahat/imortantno vash sa e terne manusha. Vash e terne Roma si jekh drom te haljoven so kerelas pes mamuj olengere komunitetura, thaj te del olen dumo, lacheder te hacharen olengo identiteto thaj e adadzivesutne situacija.
Involvirindoj e terne manushen, leidnoj vi e terne Romen ko rodipena, diskusija thaj arakhibe so si kodo Romano Genocido, si lacho drom te invovirinen pes sar agentura thaj aktorura na korkori pengo haljovipe vash e manushikane hakaja thaj historija.
Ano Hakaj te ikerel pes ani godzi shaj arakhen pes vi edukacijakere aktivitetura, sar vi ideje vash komemoratutne khidipena, informacije vash o Genocido thaj oleski relevanc upral e Romengi situacija adadzives. Si dizajnirime majangle vashterne buchara pen a-formalno butja, numa ovela vi lacho sakoneske so kerel buchi ande edukacija, leindoj kate vi e shkolen.
E terne Romengo identitetosko zuraripe si prioriteto ande Terne Romengo Akcijako Plano kotar Europutno Konsilo. Kodo implicirinela te kerel pes jekh trujalipe kote so von ka shaj te bajron tromales diskriminacijatar pachaindoj an pesko identiteti thaj avutne perspective, respektirindoj korkore pengi historija thaj olengo puralno kulturako palpalipe thaj afilijacije.
O Genocido upral e Roma kerelas pes angleder vi pe Dujto Lumako Maripe thaj kerdas hor impakto upral e Romane komunitetura trujal Europa, thaj khelel centralno rola vash haljovipe pe anticiganizmo thaj diskriminacija kerdini upral e Roma. Sikljvipe vash o Genocido si but mahat/imortantno vash sa e terne manusha. Vash e terne Roma si jekh drom te haljoven so kerelas pes mamuj olengere komunitetura, thaj te del olen dumo, lacheder te hacharen olengo identiteto thaj e adadzivesutne situacija.
Involvirindoj e terne manushen, leidnoj vi e terne Romen ko rodipena, diskusija thaj arakhibe so si kodo Romano Genocido, si lacho drom te invovirinen pes sar agentura thaj aktorura na korkori pengo haljovipe vash e manushikane hakaja thaj historija.
Ano Hakaj te ikerel pes ani godzi shaj arakhen pes vi edukacijakere aktivitetura, sar vi ideje vash komemoratutne khidipena, informacije vash o Genocido thaj oleski relevanc upral e Romengi situacija adadzives. Si dizajnirime majangle vashterne buchara pen a-formalno butja, numa ovela vi lacho sakoneske so kerel buchi ande edukacija, leindoj kate vi e shkolen.
PHENIBA/VAKERIPENA
BUTEDER HAKAJESTAR/CHACHIPASTAR
1. INTRODUKCIJA/AVGOVORBA
APPENDIX 1: MANUSHIKANE HAKJENGERE DOKUMENTURA
APPENDIX 4: LINKO PE ONLINE RESURSIJA
BUTEDER HAKAJESTAR/CHACHIPASTAR
1. INTRODUKCIJA/AVGOVORBA
1.1 Bistardino genocido
1.2 Vash o vastliloro
1.3 Terminologia
2. ROMANO GENOCIDO
2.1 Europutno genocido
2.2 Klejutne faktija
2.3 Rezistanca/Ushtipen
2.4 Historikano palpalipe
2.5 Pala o Genocido
3. TRUBUJIPE TE IKEREL PES ANI GODZI
3.1 So si ikeripe ani godzi?
3.2 Sostar amen trubuj te ikera ani godzi?
3.3 Sar trubuj te ‘ikeras ani godzi’?
4. GRIZHA PE MANUSHIKANE HAKAJA
4.1 So si e manushikane hakaja?
4.2 Manushikane hakaja thaj o Holokaust
4.3 Manushikane hakaj thaj o kanuni
4.4 Genocido
5. GODI VASH EDUKATORA
5.1 Butja pe save trubuj te len sama angleder te astaren
5.2 Tumare aktivitetongo planiribe
5.3 Astarindoj kotar si i grupa
5.4 Akcija vash kurazhipe
5.5 Lokharipe/Fasilitacija
6. EDUKACIJAKERE AKTIVITETURA
6.1 So achilas pes?
6.2 Sostar achilas pes kodo?
6.3 Sostar kodo sasa bilache te kerel pes?
6.4 Sar si relatirimo pe adadzivesipe?
6.5 So shaj amen keras?
7. EUROPAKO KONSILO, EDUKACIJA THAJ REMEMBRANCA PE ROMANO GENOCIDOAPPENDIX 1: MANUSHIKANE HAKJENGERE DOKUMENTURA
Univerzalno Deklaracija pe Manushikane Hakaja (harni verzija)
Europaki Konvencija pe Manushikane Hakaja (harni verzija)
APPENDIX 2: TESTIMONIE/VAKERIPA
Ilona Lendvai – deportirimi ple familijasar ano Kampo Csillagerőd
Anuţa Branzan – deportirimi peske familijasar pe Transnistria
Maria Peter – deportirimi ano Auschwitz
APPENDIX 3: GENOCIDOSKI REKOGNICIJA THAJ KOMEMORACIJE PE EUROPAKERE THEMA APPENDIX 4: LINKO PE ONLINE RESURSIJA
Generalno resursija pe Romano Genocido
Generalno resursija/hainga pe Romani histrija / kultura/ chib thaj javer.
Manushikane hakaja
Hakaj te ikerel pes ani godzi si korkorutno edukacijako resurso savorenge sve so khamen te promovirinen horeder haljovipe vash o Romengo Genocido thaj te maren pes mamuj i diskriminacija. O vastliloro si bazirimo upral e manushikane hakajengere principura, thaj e remembranca chivela sar jekh aspekti vash sikljovipe pe kodo, trujal thaj vash manushikane hakaja.
E terne Romengo identitetosko zuraripe si prioriteto ande Terne Romengo Akcijako Plano kotar Europutno Konsilo. Kodo implicirinela te kerel pes jekh trujalipe kote so von ka shaj te bajron tromales diskriminacijatar pachaindoj an pesko identiteti thaj avutne perspective, respektirindoj korkore pengi historija thaj olengo puralno kulturako palpalipe thaj afilijacije.
O Genocido upral e Roma kerelas pes angleder vi pe Dujto Lumako Maripe thaj kerdas hor impakto upral e Romane komunitetura trujal Europa, thaj khelel centralno rola vash haljovipe pe anticiganizmo thaj diskriminacija kerdini upral e Roma. Sikljvipe vash o Genocido si but mahat/imortantno vash sa e terne manusha. Vash e terne Roma si jekh drom te haljoven so kerelas pes mamuj olengere komunitetura, thaj te del olen dumo, lacheder te hacharen olengo identiteto thaj e adadzivesutne situacija.
Involvirindoj e terne manushen, leidnoj vi e terne Romen ko rodipena, diskusija thaj arakhibe so si kodo Romano Genocido, si lacho drom te invovirinen pes sar agentura thaj aktorura na korkori pengo haljovipe vash e manushikane hakaja thaj historija.
Ano Hakaj te ikerel pes ani godzi shaj arakhen pes vi edukacijakere aktivitetura, sar vi ideje vash komemoratutne khidipena, informacije vash o Genocido thaj oleski relevanc upral e Romengi situacija adadzives. Si dizajnirime majangle vashterne buchara pen a-formalno butja, numa ovela vi lacho sakoneske so kerel buchi ande edukacija, leindoj kate vi e shkolen.
E terne Romengo identitetosko zuraripe si prioriteto ande Terne Romengo Akcijako Plano kotar Europutno Konsilo. Kodo implicirinela te kerel pes jekh trujalipe kote so von ka shaj te bajron tromales diskriminacijatar pachaindoj an pesko identiteti thaj avutne perspective, respektirindoj korkore pengi historija thaj olengo puralno kulturako palpalipe thaj afilijacije.
O Genocido upral e Roma kerelas pes angleder vi pe Dujto Lumako Maripe thaj kerdas hor impakto upral e Romane komunitetura trujal Europa, thaj khelel centralno rola vash haljovipe pe anticiganizmo thaj diskriminacija kerdini upral e Roma. Sikljvipe vash o Genocido si but mahat/imortantno vash sa e terne manusha. Vash e terne Roma si jekh drom te haljoven so kerelas pes mamuj olengere komunitetura, thaj te del olen dumo, lacheder te hacharen olengo identiteto thaj e adadzivesutne situacija.
Involvirindoj e terne manushen, leidnoj vi e terne Romen ko rodipena, diskusija thaj arakhibe so si kodo Romano Genocido, si lacho drom te invovirinen pes sar agentura thaj aktorura na korkori pengo haljovipe vash e manushikane hakaja thaj historija.
Ano Hakaj te ikerel pes ani godzi shaj arakhen pes vi edukacijakere aktivitetura, sar vi ideje vash komemoratutne khidipena, informacije vash o Genocido thaj oleski relevanc upral e Romengi situacija adadzives. Si dizajnirime majangle vashterne buchara pen a-formalno butja, numa ovela vi lacho sakoneske so kerel buchi ande edukacija, leindoj kate vi e shkolen.